BOTRSTVO – DAR IN NALOGA
Zakaj botri?
Že v prvih stoletjih krščanstva so imeli kandidati za krst (katehumeni) spremljevalca, ki jih je (tudi) več let pripravljal na prejem svetega krsta, birme in evharistije. Spremljevalec je v imenu cerkvenega občestva katehumenu pomagal pri rasti v veri in ga praktično vsak dan spremljal. Ko je katehumen v sebi razvil osnove življenja po evangeliju, je spremljevalec (boter) zanj jamčil, da je pripravljen na prejem zakramenta in krščansko življenje.
Kasneje v zgodovini je botrstvo pomenilo skrb za duhovno rast in tudi za gmotno stanje otroka. Botri so bili nadomestni starši, ki so priskočili na pomoč, če starši niso mogli več skrbeti za otroka.
Tudi danes biti boter ne pomeni samo časti ob krstu ali birmi, ampak predvsem dejavno pomoč staršem pri vzgoji otroka, posebej še pri verski vzgoji.
Boter je tudi predstavnik cerkvenega občestva. Cerkvi – skupnosti kristjanov – ni vseeno, kaj se dogaja z novimi člani. Prav prek botrov jih spremlja in oblikuje. Zato pri botrstvu govorimo o službi cerkve. Boter je boter vedno v imenu Cerkve – skupnosti kristjanov – in nikoli samo v svojem imenu ali imenu staršev.
Naloge botrov
· Boter najprej kot dober kristjan skrbi za svojo vero in iz nje živi. Tako se redno udeležuje nedeljskih maš, prejema zakramente, moli in se trudi za dobro moralno življenje s spolnjevanjem Božjih in Cerkvenih zapovedi.
· Otroku, kateremu je boter, je zgled dobrega krščanskega življenja.
· Starše in otroka spodbuja k osebni in duhovni rasti, spremlja osebno in duhovno življenje otroka, mu pomaga najti odgovore na življenjska vprašanja in ga z zgledom in besedo nagovarja za osebni prijateljski odnos z Jezusom in za poglabljanje vere.
· Za otroka, kateremu je boter, pogosto moli in ga priporoča Bogu.
· S primernimi nasveti, zgledom in spodbudami pomaga otroku, da se vključuje v župnijsko skupnost in v njej po svojih močeh sodeluje.
Kaj pomeni »biti kristjan«?
Boter pomaga pri vzgoji za dobro krščansko življenje v skladu z evangelijem Jezusa Kristusa, Božjimi in Cerkvenimi zapovedmi. Prav glede tega je večkrat največ razhajanj, saj si kdo predstavlja, da živi krščansko tudi, če veruje »izbirno« - samo tisto, kar mu prija. Krščansko življenje je predvsem to, da smo Božji otroci – da živimo v in iz prijateljskega odnosa z Bogom Očetom, Sinom Jezusom Kristusom in Svetim Duhom. Deležni smo Božje ljubezni in zato nismo sami: z nami je On, z nami so ljudje, ki so prav tako Božji otroci. Zato smo z njimi v Bogu bratje in sestre – smo skupnost - Cerkev. Živeti krščansko zato pomeni »Ljubiti Boga z vsem srcem, vso dušo, vsem mišljenjem in vso močjo in svojega bližnjega kakor samega sebe«.
To pa vključuje:
- življenje po Božjih in Cerkvenih zapovedih,
- vredno in redno prejemanje zakramentov (ne opuščanje ali zavračanje katerega izmed njih),
- molitev,
- iskanje ter upoštevanje Božje volje in
- vključenost v župnijsko skupnost.
Pravila glede botrstva
Da bi boter lahko dobro opravil svoje poslanstvo in ker je botrstvo služba v Cerkvi, mora spolnjevati pogoje, ki so določeni za to službo. Zakonik Cerkvenega prava in krajevni predpisi določajo naslednje:
· Krščenec naj ima botra. Boter naj bo eden ali ena, lahko pa sta eden in ena (če sta torej dva botra, naj bosta moški in ženska).
· Za birmance ni nujno, da imajo botra. V tem primeru ga pred škofa lahko pripelje in predstavi kdo od staršev ali sorodnikov.
· Otroku ne more biti za botra njegov oče ali mati, saj sama narava starševstva že vključuje skrb za otroka.
· Boter mora biti katoličan, ki je že prejel sveti krst, birmo in obhajilo in je dopolnil šestnajst let.
· Boter mora živeti primerno veri in nalogi, ki jo sprejema. Biti mora zgled krščanskega življenja. Zato boter ne more biti nekdo, ki ne upošteva Božjih in Cerkvenih zapovedi in ne prejema svetih zakramentov (sveta spoved, maša in obhajilo), saj bi s tem otroku dajal slab zgled. Prav tako iz istega razloga ne more biti boter nekdo, ki živi v izvenzakonski skupnosti ali samo v civilnem zakonu (tudi tisti ne, ki je bil cerkveno poročen, nato pa civilno ločen in ponovno civilno poročen).
· Boter mora biti po svojih močeh dejaven v župnijski skupnosti in Cerkev tudi gmotno podpirati.
· Botru ne sme biti naložena nobena Cerkvena kazen.
· Boter mora pri župniku v župniji, kjer stanuje, zaprositi za potrdilo, da je lahko boter.
Kako izbrati botra?
Za botra izberemo človeka, ki bo otroku dejansko pomagal postati dober kristjan in živeti iz vere. Pri krstu botra otroku izberejo starši, pri birmi (in pri krstu odraslega človeka) pa je primerno, da si botra izbere birmanec sam.
Morda je vredno upoštevati naslednje:
· Ker bo boter otroka spremljal ne samo pri obredu ampak tudi v življenju, naj bo primerne starosti.
· Boter naj bo dovolj blizu, da je lahko v rednih stikih, naj bo tudi »psihološko« blizu, torej povezan z družino (sorodnik ali prijatelj).
· Že pri izbiranju pomislimo na izpolnjevanje pogojev. Če zaprosimo za botrstvo nekoga, ki ne izpolnjuje pogojev, lahko spravimo v zadrego njega in župnika ter povzročimo hudo kri.
· Botra izberemo pravočasno – že ob začetku priprave na zakramente – da bo lahko otroka spremljal, spodbujal in mu pomagal že v pripravah, da bo lahko brez stiske uredil vse potrebno in pravočasno pridobil potrdilo.
Botrstvo in darila
Dogaja se, da botri kupujejo draga darila in da to pričakujejo od njih tudi otroci (marsikdaj tudi njihovi starši). Velja poudariti, da to ni potrebno, niti primerno, saj pričakovanje materialnih darov zatemni željo po duhovnih darovih, ki nam jih Bog daje s samim svetim zakramentom.
Boter, ki je dojel pomen svoje službe, z darili ne bo pretiraval. Izbiral bo darila, ki so koristna za osebno in duhovno rast (npr. skupno romanje, dobra knjiga, naročnina Ognjišča …), ter darila, ki ostanejo kot lep spomin na prejem svetega zakramenta. Največji dar pa bo njegova človeška in duhovna bližina in podpora.