TAKO SE JE ZAČELO

11. 11. 1991 na god sv. Martina, ki je svoj plašč prerezal in dal polovico revežu: »Ustanovitveni zbor v našem župnišču za dekanijsko Karitas. Bilo je 41 udeležencev. Za voditelja je bila izbrana Božidara Česnik, višja medicinska sestra, za tajnika ga. Duša Cerjak, upokojenka, za blagajnika ga. Stana Vičič.«

8. 12. 1991: »Dobrodelni koncert za hrvaške begunce, ki ga je organizirala Karitas. Nastopilo je 6 dekanijskih pevskih zborov: zbor iz Knežaka, Podgrada, Dekliški zbor, Moški zbor Dragotin Kette, Zbor upokojencev in Mešani pevski cerkveni zbor Zvon.«

15. 1. 1992: »Vodstvo Karitas v povezanosti s škofijsko Karitas organizira mesečna srečanja za vzgojo sodelavcev.«

Junij 1992: »Prvič, od kar je ustanovljena dekanijska Karitas, smo dobili pomoč iz rimske Karitas: 23 ton hrane in higienskih potrebščin. 6 ton smo poklonili v Postojno, 3 tone v Šturje, ostalo smo začeli takoj pakirati v zavoje za enomesečne obroke. Najprej smo sami razvažali po hišah, konec junija pa so bile pred dvorano že vrste čakajočih. Večina upravičena, nekaj pa ne. V mesecu juniju so v bivšo trnovsko kasarno namestili prvih 150 beguncev iz BiH. Do avgusta jih je bilo že 670, po hišah pa 220. Karitas je prevzela nalogo zbiranja in delitve obleke v kasarni in po hišah. Največ pa je, seveda, ublažila stisko s hrano in življenjskimi pripomočki po družinah v vsej dekaniji.«

December 1992: »V mestu in škofiji Chioggia so imeli karitativno adventno akcijo za pomoč našemu begunskemu centru in našim ljudem v socialni stiski. Dve nedelji v decembru so se predstavili v naši cerkvi, enkrat mladina, drugič starejši. Pastoralni urad vodi don Marino, ki je tudi obiskal begunski center in se dogovarjal za podaritev kombija dekanijski Karitas. V uporabi naj bi ga imel tudi begunski center.«

/iz Kronike Župnije Ilirska Bistrica g. Bogdana Berceta/