»Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne s k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, uspela v tem, za kar sem jo poslal.« (Iz 55,10-11)
Prerok Izaija nam danes v prvem berilu poda preprosto, a globoko podobo: dež in sneg padeta na zemljo, jo napojita in omogočita rast. Nihče ne pričakuje, da bo zemlja obrodila v istem trenutku, ko pade prva kaplja dežja. Potreben je čas, tiha rast in potrpežljivost. In prav tako je z Božjo besedo. Živimo v času, ko si želimo hitrih rezultatov. Takojšen odgovor, takojšnja rešitev, takojšnja sprememba. Tudi v duhovnem življenju včasih mislimo: »Kolikokrat sem molil, pa se nič ne spremeni. Kolikokrat sem poslušal evangelij, pa sem še vedno isti.« Toda Bog deluje drugače kakor svet. Njegova beseda pogosto raste skrito, tiho, neopazno – kakor seme pod zemljo. Zato ne obupajmo nad dobrim. Ne recimo prehitro: »Nima smisla.« Zaupjmo in delajmo dobro. /Po: Ai in AK/