“Zato smo vedno pogumni … saj v veri hodimo in ne v gledanju.” /2 Kor 5, 6.7/
Seme, ki klije in raste, pa naj človek bedi ali spi, predstavlja trdnost vsega dobrega, ki se že s tem, da je dobro, postavlja na stran Boga. Neznatna in majhna semena dobrega, ki vzklijejo v človekovem srcu in se razrastejo v dobra dela, so osnovna konstrukcija Jezusovega Božjega kraljestva. V njegovem imenu se po vseh celicah sveta gradi zavezništvo pozitivnih, konstruktivnih in dobronamernih misli, namenov in dejanj, ki približujejo Boga kot izvir dobrega človeku in celotnemu človeštvu. To je tisto malo gorčično zrno, ki je najmanjše od vseh semen na svetu, ko pa raste, postane večje od vseh dreves (prim. Mr 4).
/Po: Z. Štrubelj, Katoliški glas, 1994/