»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22)
Jezus je bil tudi tokrat izzvan s provokativnim vprašanjem. A jasno in brez zadržkov je nanj odgovoril, da je največja in prva zapoved vezana na popolno izročenost in pripadnost Bogu. To je temeljna starozavezna drža verujočega človeka.
Druga je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Tudi ta del je Jezus povzel iz Stare zaveze. Novost pa je neločljivost obeh zapovedi.
Jezus združuje vertikalo in horizontalo. V Kristusu na križu nam je dana povezanost z Očetom, saj je Jezus do konca zvest Očetu. Obenem nam je podarjena brezpogojna zastonjska ljubezen do vsakega človeka, tudi grešnega.
V zapovedi ljubezni do bližnjega je vključeno tudi ljubiti samega sebe.
Kako bi mogli ljubiti bližnjega, če ne ljubimo sebe? Zgodi se, da nimamo radi svoje osebe, svojega telesa, svoje zgodbe – in bi hoteli ljubiti bližnjega? Ta račun se ne izide. /p. M. Bizant/