Hozana, hozana, hozana na višavah.
Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,
njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.
sredi morja mu je dal močne temelje,
in ga utrdil nad vodami.
Kdo pojede na Gospodovo goro,
kdo bo stal na njegovem svetem kraju?
Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu,
ne misli hudega in ne snuje prevare.
Ta bo prejel blagoslov od Gospoda
in plačilo Boga, svojega odrešenik.
To je rod tistih, ki te iščejo,
ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.
Na stežaj se odprite starodavne duri,
da vstopi Kralj veličastva.
Kdo je ta Kralj veličastva?
Gospod, močni in silni, mogočni v boju.
Na stežaj se odprite, starodavne duri,
da vstopi Kralj veličastva.
Kdo je ta Kralj veličastva?
Gospod vesolja, on je Kralj veličastva.
Hozana, hozana, hozana na višavah.
ZNAMO SPREJETI BOŽJO VOLJO?
Vzklikanje ob vhodu v Jeruzalem in Jezusovo ponižanje. Radostni vzkliki in kruta trdovratna zakrknjenost. Ta dvojna skrivnost vsako leto spremlja vstop v veliki teden.
Pustimo se vključiti v to delovanje, ki ga spodbuja Sveti Duh, da bi z vero spremljali našega Zveličarja na njegovi poti ter bi se vedno spominjali pomembnega nauka njegovega trpljenja kot zgleda življenja in zmage nad duhom zla.
Jezus nam kaže, kako naj se soočamo s težkimi trenutki in najbolj zahrbtnimi skušnjavami: tako, da v srcu ohranjamo mir, ki ni odmaknjenost, ni brezčutnost ali junaškost, ampak je zaupna prepustitev Očetu in njegovi volji po odrešenju, po življenju, po usmiljenju.
Tudi danes, ob svojem vhodu v Jeruzalem, nam On kaže pot. Vladar tega sveta – hudič – je stavil na karto napuha in Gospod je odgovoril tako, da je ostal zvest svoji poti, poti ponižnosti.
Napuh se hrani s primerjanjem z drugimi in druge ima vedno za slabše, pomanjkljive, zavožene. Jezus je uničil napuh s svojim trpljenjem.
Gospod se je resnično strinjal in veselil z ljudstvom, z mladimi, ki so vzklikali njegovo ime, ga pozdravljali kot Kralja in Mesijo.
Vendar pa je istočasno Kristusovo srce na drugi poti, na sveti poti, na poti ponižanja v pokorščini 'do smrti, in sicer smrti na križu'. On ve, da mora zato, da bi dosegel resnično zmago, dati prostor Bogu Očetu; in za to, da bi dal prostor Bogu Očetu, obstaja le en način: izničenje, izpraznjenje samega sebe. Molčati, moliti, ponižati se. S križem se ni mogoče pogajati: ali ga sprejmemo ali zavrnemo. S svojim ponižanjem nam je Jezus želel odpreti pot vere in iti po njej pred nami. Skupaj z Marijo stopimo na to pot za njim. /Po: E. Mozetič/